V Bogojini stoji eden od simbolov Prekmurja in ena od najbolj obiskanih turističnih točk v pokrajini, Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda.
Na začetku se bomo dotaknili srednjeveške zgodovine, saj naj bi tako župnija kot cerkev nastali že v 14. stoletju, prvič pa se omenjata leta 1501. V notranjosti je cerkev imela lesen strop ter tri oltarje, zanimivo pa je, da hostij niso hranili v tabernaklju na glavnem oltarju, temveč za kanonsko tablo v korporalu in burzi.
Tedanja cerkev je bila posvečena presveti Trojici. Ob vizitaciji župnije leta 1830, ki jo je opravil szombathelyski škof, so takrat zapisali, da je bila cerkev 1793. ''prezidana'' in 1810. popravljena ter da je posvečena Gospodovemu vnebohodu kot tudi glavni oltar, stranski pa je bil posvečen Mariji Snežni.
Dotedanja cerkev je v 20. stoletju postala pretesna, takratni župnik Ivan Baša je gradnjo nove načrtoval že pred prvo svetovno vojno, uresničili so jo po njej. Leta 1924 je Plečnik naredil načrt zanjo, dve leti pozneje je že bila zgrajena, čeprav brez lesenega stropa (katerega danes krasijo izdelki domače keramike) in novih oltarjev. Stari barokizirani cerkevi, ki sedaj služi za podkorno lopo in kor, so tako prizidali dvoladijsko, vendar po merah nesimetrično, zasnovo, katere oboke nosi osrednji steber.
Najmarkantnejši del nove cerkve je vsekakor okrogel zvonik-valj z ravno streho, vsekakor edinstven v pokrajini. Ta je nekaj sivih las povzročal tudi župniku Baši, saj je moral domačine prepričati za novi stolp, to jim je pojasnil: ''Kokoš nese vedno enaka jajca, človeška pamet pa ustvarja vedno kaj novega. In tak je tudi Plečnik.''
Cerkev, predvsem njeno notranjost, so v letih po vojni precej opremili, tako so med drugim, postavili glavni oltar Gospodovega vnebohoda, stranski oltar sv. Jožefa, kip Srca Jezusovega, krstilnik, obhajilno mizo, prižnico...
V župnijo Bogojina spadajo še Bukovnica, Filovci, Ivanci ter Strehovci. V bližini vasi Strehovci, ob Bukovniškem jezeru (akumulacijsko jezero) se na mestu nekdanjega srednjeveškega samostana nahaja kapelica sv. Vida, ki so jo sezidali že 1827. leta. V neposredni bližini je še istoimenski izvir ''zdravilne'' vode.
Da je bogojinska cerkev nekaj posebnega, nam povedo tudi besede umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta: ''Ponos Slovenske krajine (Prekmurja, op.p.) je po Plečnikovih načrtih izvršena nova župnijska cerkev v Bogojini, ki je postala radi svoje daleč vidne lege in radi svoje zunanje oblike (poleg stolpa župnijske cerkve v Soboti) najvažnješi znak nove Slo-venske krajine... V slovenski povojni arhitekturi je bogojinska cerkev eden najpomembnejših dogodkov...''
