Tako župnija kot samo naselje Dobrovnik imata bogato in dolgo zgodovino. Okrog naselja je najdišče več antičnih gomil, kraj pa je trške pravice dobil že leta 1334. Prav tega leta se prvič tudi omenja cerkev sv. Jakoba, iz česar lahko sklepamo, da je župnija obstajala že v poznem srednjem veku.
Na razvoj kraja so negativno vplivali turški vpadi, leta 1502 so tako oropali in požgali grad v kraju in vse do 18. stoletja, ko so zgradili novo cerkev, se je Dobrovnik z okolico razvijal počasneje. V takratno župnijo je spadalo deset vasi, pet jih še danes spada v župnijo (Dobrovnik, Genetrovci, Kamovci, Radmožanci in Žitkovci) ter pet vasi, ki se danes nahajajo v sosednji Madžarski.
Župnija Dobrovnik leži na narod-nostno mešanem področju, zato bogoslužje poteka v obeh jezikih. Beremo pa lahko, da so maše tako v madžarskem kot v slovenskem jeziku, potekale tudi že v preteklosti, ko se je za določeno obdobje dobrovniški župniji priključilo Kobilje (leta 1839). Vendar pa se je pričetkom madžarizacije slovenski jezik umaknil iz bogoslužja. Tako vizitacijski zapisnik iz leta 1889 navaja kot cerkevni jezik le madžarski.
O prvotni dobrovniški cerkvi se prvič pojavi zapis v 17. stoletju, v katerem lahko preberemo, da so v cerkvi še vedno vidni sledovi gotike, da pa je bil cerkeveni stolp ločen od cerkve, kar nakazuje na romanski slog. Cerkev je bila zidana, z lesenim in poslikanim stropom, medtem ko je bilo samo svetišče obokano. Takratna cerkev je imela tri oltarje, glavni je bil posvečen sv. Jakobu, stranska dva pa devici Mariji in sv. Nikolaju.
Konec 18. stoletja so v Dobrovniku, zaradi dotrajanosti stare, sezidali novo cerkev. Deloma je za zidavo prispeval cerkeveni ''patron'' Eszterházy, deloma pa župljani sami, ki so tudi pomagali pri gradnji. V cerkvi se je takrat nahajal le glavni oltar s sliko sv. Jakoba, stranskih pa ni bilo.
V 60-tih in 70-tih letih 20. stoletja so izvedli še nekaj večjih gradbenih del. Tako so leta 1963 za 4 metre povišali cerkveni stolp, leta 1978 pa so iz cerkve odnesli oltar in prižnico, postavili pa so nov daritveni oltar, ki je obrnjen proti vernikom. Akademski slikar Jože Zel je v ta namen poslikal bogato svetopisemsko fresko v prezbiteriju.
V bližnjem gozdu pri naselju Radmožanci (sedaj neposredno ob avtocesti), se nahaja romarska lokacija imenovana Marijino drevo, kjer naj bi pod enim od velikih hrastov nek pastir doživel posebno božje videnje. V ta namen so krajani uredili lokacijo za darovanje sv. maš in molitev.
