Hotiza je do ustanovitve lastne župnije leta 1955 spadala pod lendavsko župnijo. Tam pa je bilo bogoslužje v madžarskem jeziku, ki je mnogi hotižani niso razumeli, zato so božje službe raje obiskovali pri Sv. Martinu na Hrvaškem oziroma v Črensovcih.
Leta 1924 so se domačini odločili za širitev tedanje kapelice Srca Jezusovega in še istega leta so jo tudi dokončali. Razširili so ladjo, dozidali križni prezbiterij ter zgradili zakristijo. Tloris cerkve je v obliki križa. Posebnost hotiške cerkve so gotski podporniki z romanskim okrasnim vencem okoli strehe.
Cerkev je posvečena sv. Petru in Pavlu, ki sta tudi upodobljena na sliki na glavnem oltarju, sv. Peter s ključi, sv. Pavel pa z mečem in knjigo.
Pred glavnim oltarjem je novejši daritveni oltar, ki je obrnjem k ljudstvu. V cerkvi se nahajata še stranska oltarja. Na desni je oltar Srca Jezusovega, ki je prej služil kot glavni oltar, na levi pa je Marijin oltar.
Istega leta, kot so razširili cerkev, je Hotiza postala samostojna duhovnija (ekspozitura), kot že omenjeno, leta 1955 pa samostojna župnija. Prvi župnik, ki je bil obenem tudi zadnji ekspozit, je bil Jože Berden, rojen v Bogojini. O njegovem delu, je današnji škof Jože Smej v stopinjah leta 1976 takole napisal: ''Služba kaplana ekspozita na Hotizi ni bila takrat prav nič zavidanja vredna. Ekspozit je visel nekako med Lendavo in Hotizo; včasih je bil bolj kaplan v Lendavi, včasih bolj ekspozit na Hotizi, kakor je pač bolje kazalo njemu ali lendav-skemu župniku.'' (cit. Smej).
Župnijo zajema zgolj naselje Hotiza.
