Odranci so največje vaško naselje v Sloveniji s 1.681 prebivalci, od leta 1994 so tudi občina, ki obsega le eno naselje, prav tako kot župnija. Ko govorimo o zgodovini župnije, je le-ta tesno povezana z dolgoletnim župnikom in pisateljem Lojzetom Kozarjem. Prav on je med najzaslužnejšimi, da danes v kraju stoji cerkev sv. Trojice. Seveda so domačini že prej imeli leseno kapelo sv. Trojice, ki so jo zgradili leta 1862.
Dobrih sto let pozneje, so kapelico podrli, saj so v izogib davku zemljišče odstopili za gradnjo stanovanjskega bloka. Sama kalvarija izgradnje odranske cerkve sega dve desetletji nazaj. Od razdelitve turniške pražupnije so Odranci vse do leta 1944, ko so postali samostojna duhovnija (ekspozitura), spadali pod beltinsko župnijo. Takratni ekspozitor Alojz Šoštarec je od szombathelyskega škofa Aleksandra Kovacsa dobil nalogo, naj v kraju zgradi cerkev in to na kraju kjer je že stala kapelica. Ker pa je ta prostor bil preozek, so pozneje pridobili še zemljišče ob pokopališču.
Jeseni leta 1945 se je cerkevni odbor, skupaj z novim duhovnikom Lojzetom Kozarjem, odločil za načrt, ki je predvideval osmerokotno cerkev. V času v katerem so se domačini odločali za gradnjo cerkve, je bila oblast izrazito nenaklonjena katoliški cerkvi, zato ne čudi, da so pristojne službe, ki so odločale o gradnji, tako v Lendavi kot tudi v Mariboru in Ljubljani, naredile vse, da cerkve ne bi zgradili.
Zaradi vedno novih zahtev in dejanj proti gradnji (zaprtje duhovnika Kozarja, navoženi material za cerkev so porabili za gradnjo zadružnega doma...), so leta 1950 zgradili začasno leseno cerkev. Seveda pa je želja po ''pravi'' cerkvi ostala in domačinom se je začela uresničevati leta 1964 ko so končno dobili dovoljenje in pričeli z gradnjo. Dve leti pozneje se je pri gradnji kupole zgodila strašna tragedija, saj se je le-ta zrušila, življenje pa je izgubilo 8 oseb. Pa tudi ta nesreča ni ustavila domačinov pri nadaljnji gradnji in leto pozneje so cerkev že blagoslovili, leta 1977 pa posvetili sv. Trojici.
Notranjost je poslikana s sedmimi freskami, ki so delo akademskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja. Sliko za oltarjem je leta 1995 naslikal akademski slikar Štefan Hauko. Sama cerkev pa je dokončno zgrajena šele na prelomu tisočletja. Leta 2004 so dograjeni zvoniki na pročelju po prvotnih načrtih iz leta 1946, obnovljena pa je tudi zunanjost cerkve. 22. maja 2005 je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil nove zvonike in dokončano cerkev.
Za konec dodajmo še pomembno letnico, ko so 1961 Odranci postali samostojna župnija, Lojze Kozar pa je bil imenovan za župnika. Njegovo delo danes uspešno nadaljuje njegov nečak, Lojze Kozar ml.
